Grajski trg

Grajski trg, ki je dobi svoje ime po gradu, je eden od številnih trgov v Mariboru, poln zgodovine in imenitnih zgradb.

Trg ima za seboj bogato zgodovino, polno zgodb in zgodbic, ki se jih domačini še danes z veseljem spominjajo. Prav posebna zgodba je zagotovo zgodba o Oslovskem vogalu. Skoraj ni Mariborčana, ki ne bi poznal slavnega EzlEka, vogal, ki je popeljal mariborsko srednješolsko mladino na pot odraslosti. EzlEk je pred kavarno Astoria in je bil od 2. svetovne vojne vse do poznih 80. let 20. stoletja priljubljena točka zbiranja mariborske srednješolske mladine. Ime so mu nadeli učitelji, ki jim ni bilo najbolj povšeči, da so se njihovi dijaki zbirali pred njihovo priljubljeno kavarno.

Ezlekarji pa so bili prvi mariborski frajerji, ki so bili vedno na tekočem z lokalnim dogajanjem, del katerega so velikokrat bili tudi sami. Danes ni Ezlekarja, ki ne bi z veseljem z vami podelil zgodbe ali dveh o časih, ki so jih preživeli brezskrbno na svojem EzlEku.

Prav gotovo pa je posebnost Grajskega trga tudi kotiček, kjer se je pričela svetla prihodnost Maribora. Na Grajskem trgu je bil leta 1883 velik parni mlin, katerega lastnik je bil Karl Schebaum. Gospodu Schebaumu se je tako posvetila ideja, ki je spremenila prihodnost Maribora, na parni stroj je namreč priklopil dinamo, ki je proizvajal električno energijo, s katero je v Mariboru zasvetilo prvih 36 žarnic v njegovih poslovnih prostorih. In to le 3 leta po tem, ko je T. A. Edison v ZDA patentiral žarnico. Prav tako pa je zasvetila žarnica nad vhodom v hišo, kjer je družina Schebaum prebivala. In tako je prvič v Mariboru, Sloveniji in tem delu Evrope zasvetila električna žarnica.

Po tem dogodku se je razvoj elektrifikacije v Mariboru upočasnil, kajti za končnega uporabnika je bila elektrika predraga, množične uporabe elektrike pa še ni bilo.

Med prvimi, ki so začeli uporabljati »novo3 tehnologijo«, so bile Južne železnice, ki so namestile 3 diname za razsvetljavo. Leta 1900 so v Götzovi pivovarni s trofaznim generatorjem proizvedli približno 30 kW moči za potrebe obrata.

Izgradnja Falske elektrarne pa je Mariboru in okolici omogočila pospešeno elektrifikacijo.