Rojstvo Maribora

Ponosen grič, ki se dviguje nad Maribor, je kraj, kjer je Maribor začel pisati svojo zgodovino. Na njem je v 12. stoletju ponosno stal grad obmejne Dravske marke, ki je Mariboru podarila svoje ime Marchpurg oz Marburg.

Grad, ki je bil zgrajen za obrambo pred Madžari in je predstavljal eno od obrambnih točk v obmejni pokrajini, je leta 1528 pogorel. Grad 30 let kasneje obnovijo v renesančnem stilu, ki pa ga leta 1790 porušijo in iz njegovih ostankov zgradijo kamnito piramido, ki da griču, na katerem je, ime. Od gradu pa je ostal samo okop s strmim nasipom ter vodnjak brez venca. Na vrhu okopa pa najdemo klasicistično kapelo, v kateri je napis, ki priča o tem, da je prvotno piramido, leta 1821, uničila strela.

Grad v marki je bil prvič omenjen leta 1164, najverjetneje pa je grad bil zgrajen že prej, kajti nedokumentirano se grof Bernhard Spannheim že leta 1124 omenja kot Mariborski – sklepa se, da po gradu, ki je stal na Piramidi.

Grof Berhand naj bi potem, ko je pregnal Avžine iz Dravske doline, podedoval eppesteinske posesti v Podravju in s tem prenesel svoj sedež v na novo zgrajen grad na Piramidi in s tem ustanovil Maribor. Pod gradom je nov gospodar Maribora uredil naselbino rokodelcev, ki pa ni imela posebnega pravnega statusa, ustanovljena pa je bila tudi naselbina ob Koroški cesti z okoli 34 hišnimi parcelami. Skupaj s škofom Konradom I Abensbergom je ustanovil tudi Mariborsko pražupnijo. Obnovil je tudi nekdanji rimski most, na katerem je postavil mitnico, s čimer je postavil naselbinske temelje nadaljnjega urbanega razvoja.

Mariborska trdnjava pa je bila prvič omenjena v kroniki iz leta 1147, v kateri je bilo zapisano, da je grof Bernhard padel v drugi križarski vojni v Mali Aziji ter da je svojemu dediču in bratrancu, mejnemu grofu Otakarju, zapustil med drugim tudi hišo – daz huss ze Marpurch in mariborske ter limbuške ministerialne.

Prvo zanesljivo poročilo o obstoju trdnjave na vrhu griča pa je iz leta 1164, kjer mejni grof na svojem gradu nad prihodnjim krajem izroči zemljišče v Melju šentpavelskemu samostanu, v zameno pa prejme v last dve kmetiji pod mariborsko trdnjavo.

Prva naselbina v Mariboru pa ni nastala pod gradom, zaradi pristave pod gradom ter močno močvirnatega jugovzhodnega območja. Naselbina je tako nastala vzdolž Koroške ceste z iztekom na današnji Glavni trg. Naselbina kmalu postane upravno središče obsežnega deželsko-sodnega urada z deželskim sodiščem, središče trgovine z lesom, vinom, žitom ter obrtno središče mlinarske in strojarske obrti.