{"id":901,"date":"2023-10-27T07:41:56","date_gmt":"2023-10-27T07:41:56","guid":{"rendered":"https:\/\/hostelpekarna.eu?p=901"},"modified":"2023-10-27T07:44:19","modified_gmt":"2023-10-27T07:44:19","slug":"sinagoga-maribor","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hostelpekarna.eu\/sl\/sinagoga-maribor\/","title":{"rendered":"Sinagoga Maribor"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

<\/p>

Sinagoga v Mariboru je ena najstarej\u0161ih ohranjenih sinagog v Evropi in je na \u017didovskem trgu. Zgrajena je bila v 14. stoletju in je prvi\u010d omenjena leta 1429, vendar naj bi obstajal \u0161e pred tem letom, kar sklepajo na podlagi nagrobnika rabin Abraham iz leta 1379.\u00a0<\/p>

Sinagoga je bila versko, duhovno in kulturno sredi\u0161\u010de judovskega geta v srednjeve\u0161kem Mariboru in je bila na jugovzhodnem delu obzidanega mesta. Posebnost mariborske sinagoge je bila, da so bili trije ali \u0161tirje sede\u017ei rezervirani za kr\u0161\u010danske goste.\u00a0<\/p>

Sinagoga je bila prostor za poroke, obrezovanja, verski pouk, v njej pa so ob\u010dasno opravljali tudi pravne posle.\u00a0<\/p>

Sinagoga je bila na dana\u0161nji \u017didovski ulici na majhnem trgu. Vzhodno od nje je bil vrt z domnevnim prvim judovskim pokopali\u0161\u010dem. Za vrtom pa je v jugovzhodnem vogalu stala mestna opazovalnica \u2013 \u017didovski stolp, ki je bil zgrajen v sklopu gradnje mestnega obzidja. Pod sinagogo je bilo obredno kopali\u0161\u010de (mikveh), do katerega naj bi vodila pot skozi Judovska vrata. Leta 1477 pa je omenjena tudi gradnja \u0161ole \u2013 bet midra\u0161a.\u00a0<\/p>

Po izgonu januarja 1497 njihove posesti preidejo v zasebne roke. Sinagogo kupita zakonca Barbara in Bernardin Druckher, ki si pridobita ve\u010dino judovske posesti. Sinagogo pa preuredita v rimskokatoli\u0161ko cerkev vseh svetnikov.\u00a0<\/p>

Konec 18. stoletja je bila spet prezidana in odstranjen je bil zvonik. Leta 1811 je vojska zgradbo uporabljala kot skladi\u0161\u010de, nato pa so jo spet prodali zasebnikom, ki so jo preuredili v stanovanjsko hi\u0161o.\u00a0<\/p>

V 80. letih 20. stoletja je Mestna ob\u010dina Maribor namenila zgradbo likovnemu razstavi\u0161\u010du. Sinagoga je tako za\u010dela stopati po poti kulturno-prireditvenega prostora, predvsem po letu 2001, ki je deloval v sklopu Pokrajinskega muzeja. Dana\u0161njo podobo in namembnost pa dokon\u010dno dobi leta 2011, ko za\u010dne delovati kot samostojni javni zavod Center judovske kulturne dedi\u0161\u010dine. V njej se danes odvijajo razli\u010dne kulturne prireditve na temo judovstva in judovske kulture.\u00a0<\/p>

JUDI V MARIBORU<\/h5>

Mariborska judovska skupnost se je lahko \u0161tela za najve\u010djo na Slovenskem, sam Maribor pa je bil kulturno in gospodarsko sredi\u0161\u010de judovstva v tedanjih notranje-avstrijskih de\u017eelah. V 15. stoletju skupnost do\u017eivi razcvet, v mestu in okolici naj bi tako \u017eivelo pribli\u017eno 300 Judov. Ti so se prete\u017eno ukvarjali s posojilnimi posli, posojali so vladarjem, plemi\u010dem, duhov\u0161\u010dini, samostanom in me\u0161\u010danom. Z zapadlimi dolgovi pa so postali lastniki \u0161tevilnih hi\u0161, kmetij, vinogradov v okolici, ki so jih nato razmeroma hitro prodali.\u00a0<\/p>

SREDNJEVE\u0160KI IZGON IZ MARIBORA<\/h5>

Splo\u0161na gospodarska kriza v Evropi povzro\u010di hudo konkurenco med judovskimi in kr\u0161\u010danskimi trgovci, zadeve pa \u0161e poslab\u0161ajo tur\u0161ki in mad\u017earski vdori. \u0160tajerski in Koro\u0161ki stanovi tako od cesarja Maksimiljana I. zahtevajo izgon Judov, cesar klene pod pritiskom in jih leta 1496 iz\u017eene z odlokom. Zadnji rok za zapustitev Maribora je bil 6. 1. 1497. po izgonu so se mariborski judje preselili na Dunaj, spodnjo Avstrijo, \u0160opronjsko \u0161kofijo na Mad\u017earskem, Moravsko, Poljsko, Trst, Gorico \u2026<\/p>

V novih krajih se je mnogo Judov poimenovalo po kraju, od koder so prihajali \u2013 Marpurgo, priimek, ki je \u0161e danes pogost zlasti v Italiji, najdemo pa ga tudi v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike in Izraelu.\u00a0<\/p>

Po izgonu ponovno sre\u010damo jude v 19. in 20. stoletju, kjer so mnogi bili aktivni na gospodarskem podro\u010dju, zlasti v tekstilni industriji, bili so lastniki tovarn ali vodstveni delavci, ve\u010dina pa jih je pripadala srednjemu me\u0161\u010danskemu sloju.\u00a0<\/p>

V predvojnem Mariboru je \u017eivelo pribli\u017eno 100 Judov, ki naj ne bi bili povezani v skupnost in niso imeli sinagoge. Zaradi protijudovskih ukrepov Jugoslavije se je za\u010delo izseljevanje Judov, tisti, ki pa so ostali, pa so bili nacisti\u010dno pregnani aprila leta 1941.\u00a0<\/p>

ZNANI RABIN<\/h5>

Konec 15. stoletja je v Mariboru deloval eden najzanimivej\u0161ih predstavnikov mariborskih Judov \u2013 rabin Isserlein Pethaja, \u010digar u\u010denost in razgledanost sta bili poznani tudi preko meja. Njegova razmi\u0161ljanja in odlo\u010ditve pa v rabinskem pravu veljajo \u0161e danes. V njegovem \u010dasu je mariborska sinagoga ob\u010dasno slu\u017eila kot sede\u017e Vrhovega rabinata za \u0160tajersko, Koro\u0161ko in Krajnsko.\u00a0<\/p>

<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Tekst zbrala in uredila:\u00a0Eva Mataln\u00a0
Prevod:\u00a0Maja Miklavc & Miha Odar
Fotografije:\u00a0Igor Unuk<\/a><\/p>

Viri:<\/p>