{"id":889,"date":"2023-10-27T07:36:54","date_gmt":"2023-10-27T07:36:54","guid":{"rendered":"https:\/\/hostelpekarna.eu?p=889"},"modified":"2023-10-27T07:38:29","modified_gmt":"2023-10-27T07:38:29","slug":"mariborski-otok","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hostelpekarna.eu\/sl\/mariborski-otok\/","title":{"rendered":"Mariborski otok"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

<\/p>

Mariborski otok je edinstven tip re\u010dnega otoka, ki je kot naravna znamenitost bil zavarovan \u017ee leta 1951, leta 1992 pa \u0161e kot naravni spomenik.\u00a0<\/p>

Otok je nastal na temelju marinskih laporjev s sekundarnim nanosom re\u010dnih sedimentov za nekdanjimi brzicami Drave, ki jih je nadomestila hidroelektrarna Mariborski otok.\u00a0<\/p>

Na tem mestu se Drava tudi zadnji\u010d zo\u017ei, preden preide iz alpske reke v umirjeno ravninsko reko na Dravskem polju.\u00a0<\/p>

Otok pa je zanimiv tudi zaradi svoje favne in flore, na njem najdemo 15 drevesnih in 20 grmovnih vrst ter je prostor \u0161tevilnih redkih in ogro\u017eenih \u017eivalskih vrst. Danes pa je na otoku kopali\u0161\u010de Mariborski otok, ki so ga slavnostno otvorili 15. 6. 1930.<\/p><\/div><\/div><\/div>

\u00a0<\/h5>
KA\u010cJA KRALJICA<\/h5>

Na limbu\u0161kem gradu je \u017eivela \u010dudno lepa kne\u017ena. Kakor iz belega marmorja je bilo njeno telo; noben umetnik ne bi bil mogel ustvariti \u010dudovitej\u0161ega kipa. A tudi njeno srce je bilo kakor iz kamena; ne usmiljenja ne ljubezni ni poznalo.
Zgodilo se je neko\u010d, da se je kne\u017ena s tropo dvorjank kopala v Dravi. \u0160lo je na poldne in sonce je \u017egalo na vso mo\u010d. Zato se je zleknila v senco na bregu, vprav nasproti Velbarjevemu otoki, ki le\u017ei tamkaj sredi Drave.
Na tem otoku je bivala v tistih \u010dasih ka\u010dja kraljica n okoli nje je mrgolelo polno ka\u010d, njenih slu\u017eabnic. Ka\u010dja kraljica se je prikazovala iz kamnitih velibov svojega gradu le opoldne, kadar je sonce najhuje pripekalo. Ugajala ji je tista ura, ko se zdi, da sonce za nekaj \u010dasa obstoji na nebu. Ob tej uri vse \u017eehti in trepe\u010de. Cvetje kloni glave, sapica se ne zgane v listju, \u017eiva bitja obide dremotec, – vesoljni naravi zastane dihanje, srce ji neha utripati. V teh trenutkih pol danske odrevenelosti je prihajala ka\u010dja kraljica na prodovje Drave. Oblo\u017eiv\u0161i biserno krono, se je okopala v valovanju. Nato pa se je vdala dreme\u017eu in zaspala z odprtimi o\u010dmi.\u00a0
Bila je prav ta \u010dudovita opoldanska ura, ko se je kne\u017ena v senci na bregu zdramila z spanja. Zagledala je \u010daroben sijaj na otoku sredi reke. Svetleje od sonca na naebu je \u017earela krona ka\u010dje kraljice. Silno koprnenje je prevzelo kne\u017eno. Hotela je imeti krono, naj stane karkoli.
Po vsem Podravju in \u0161e dalje naokoli je dala razglasiti, da vzae tistega za mo\u017ea, ki ji prinese krono ka\u010dje kraljice. Od vseh strani so prihajali vitezi in junaki. A vsakemu je upadlo srce, ko je priplaval do otoka, pa so mu iz slehernega grma sikali ka\u010dji jeziki nasproti.
Pri\u0161el je tudi vitez Brdavs, velik ko goraf in ves v \u017eelezju od nog do glave.
\u00bb \u017ee nekateremu pozoju sem raz\u010desnil betico, pa bi se gladke ka\u010dice pla\u0161ol!\u00ab Tako se je hrustil in kar pokonci hode pre\u010dofotal Dravo. Ko pa je stopil pred ka\u010djo kraljico in ugledal njene srepe na \u0161iroko doprte o\u010di \u2013 tedaj ga je stresla groznica v njegovem \u017eelezju. Na krono ni niti pomislil, pa je zbe\u017eal in be\u017eal ter se ni nikoli ve\u010d prikazal v Podravju.\u00a0
Nikogar ni bilo ve\u010d, ki bi se bil drznil n Velbarjev otok. Pa se je nazadnje oglasil \u0161e eden \u2013 vitez sosed s Falske pe\u010di. \u017de od mladih let sem je rad gledal za kne\u017eno. Pred nedavnim \u010dasom je tudi \u017ee bil potrkal na limbu\u0161kem gradu ter poprosil za njeno roko. A kne\u017ena se mu je v obraz rogala ter ga sramotno zavrnila. Ko je zdaj zvedel, kaj je prevzetnica razglasila o ka\u010dji kroni, ga je navdalo upanje znova.\u00a0
\u00bbPa bo\u0161 le moja, brezsr\u010dna lepa!\u00ab se je razveseli Falski vitez. \u00bbPrinesem ti krono in moja bo\u0161, nevesta zala!\u00ab
Ostri me\u010d je stisnil med zobe in preplaval Dravo. Poldanska ura je bila in ka\u010dja kraljica se je grela na soncu. Kot ponavadi je zadremala z odprtimi o\u010dmi, polo\u017eiv\u0161i krono na razbeljeni, \u017eehte\u010di prod poleg sebe.
Iz vsakega grma je skljalo; za petami piskotljalo, a vitez kar naravno\u010d naprej in naprej! \u017de stoji pred ka\u010djo kraljico. Na ste\u017eaj so ji odprte o\u010di, iz njih \u017ealost sije, ljubeze gori. Pogled ga presune do srca, vitez zavzdihne, pred o\u010dmi se mu zmegli. A skozi omoti\u010dni meglo, glej, \u010dez vodovje sem se mu smehlja obraz lepe kne\u017ene. Za hip zame\u017ei, dvigne me\u010d, zamahne \u2013 in ka\u010dji kraljici odleti glava. Rde\u010d curek krvi za\u0161umi po razbeljenem prosu.
Vitez zgrabi krono, pa v tek in dir! Od leve, od desne zaro\u017elja, odzad \u017evi\u017eglja, piskota \u2013 vse \u017eivo ka\u010dje zalege! Visoko dvigne z desnico krono, kakor li\u010dce se svetijo dragulji\u2026 Ka\u010de mu kar mrgole pred nogami, \u017ee se mu omotavajo okoli \u010dlenkov. Ali kaj to vitezu mar!
Pljusk! V Dravo in \u017ee re\u017ee z mo\u010dno levico valove, z desnico dr\u017ei krono nad glavo. Tema ka\u010d se vr\u017ee za njim, opleta viteza vse kri\u017eem. Dva svitka na nogah, \u017eiv kola\u010d okoli pasu; okoli vratu ka\u010dji venec, \u017ee mu opletajo dvignjeno desnico. Vitez se otepava. Vse zaman! V globo\u010dino vode se potopi \u017eiva klobka. Valovi se zgrnejo na vitezom, z njim vred pokopljejo krono na dno Drave.\u00a0
Na lini v limbu\u0161kem gradu pa kne\u017ena sloni, iz enega o\u010desa ji solze kapljajo, na drugo se smeji. Solzi se za svetlo krono, ki so jo pogoltnili valovi; smeji se butcem mo\u0161kim, ki rinejo za prazen ni\u010d v smrt.
Kakor v peklu je bilo zdaj na gradu. Brezsr\u010dna je bila kne\u017ena \u017ee prej, \u0161e bolj strupena, zlobna odslej. Porazgubile so se dru\u017eice prilizovalke, dru\u017eina je zapustila zakleti grad. Zidovje je razpadlo, vse \u010drno ka\u010d se je preselilo v razvaline.\u00a0
In kne\u017ena? Kamnita soha, pri\u017enica skovirjem in sovam, je \u0161e dolga leta \u0161trlela sredi iznad grajskih razvalin. A naposled se je tudi ta zadnja pri\u010da okamenele kne\u017ene zru\u0161ila v grobljo, ki gomaze po njej ovdovele ka\u010de, stikajo\u010d za krono svoje mrtve kraljice.\u00a0<\/p>

Josip Brinar: Pohorske bajke in povesti (1933, 41 \u2013 44)<\/p><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Tekst zbrala in uredila:\u00a0Eva Mataln\u00a0
Prevod:\u00a0Maja Miklavc & Miha Odar
Fotografije:\u00a0Igor Unuk<\/a><\/p>

Viri:<\/p>