{"id":876,"date":"2023-10-27T07:22:29","date_gmt":"2023-10-27T07:22:29","guid":{"rendered":"https:\/\/hostelpekarna.eu?p=876"},"modified":"2023-10-27T07:28:29","modified_gmt":"2023-10-27T07:28:29","slug":"industrija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hostelpekarna.eu\/sl\/industrija\/","title":{"rendered":"Industrija"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

<\/p>

Industrija se za\u010dne v Mariboru v \u010dasu druge industrijske revolucije in izrine ve\u010d 100 let staro obrt usnjarstva in splavarstva. V prvi polovici 19. stoletja je bil Maribor prete\u017eno agrarno in obrtno-trgovsko sredi\u0161\u010de.\u00a0<\/p>

S pri\u017eigom prve \u017earnice v Mariboru se je za mesto za\u010dela nova doba, doba elektrifikacije. Prvi znanilec industrializacije je bila prva velika manufaktura \u2212 Voja\u0161ka obla\u010dilnica, ki so ji sledili \u0161e tovarna svin\u010denega glaja, vinskega kamna, pepelike in kavnih surogatov.<\/p>

Odprava fevdalizma in cehovske prisile pa vodijo k odpiranju trgovin, obrtnih delavnic in tovarn.\u00a0<\/p>

Najve\u010djo spremembo pa mestu prinese otvoritev Ju\u017ene \u017eeleznice Dunaj\u2013Trst, leta 1846. Leta 1863 sledi otvoritev Koro\u0161ke \u017eeleznice in Maribor se tako znajde na kri\u017ei\u0161\u010du dveh izredno pomembnih \u017eelezni\u0161kih prog, kar je bistveno vplivalo na gospodarski razvoj mesta. Mesto tako dobi dva kolodvora \u2013 Glavni in Studen\u0161ki kolodvor, ki pospe\u0161ita tudi prostorsko \u0161iritev industrije.\u00a0<\/p>

Zaradi pove\u010danega \u017eelezni\u0161kega prometa se pojavi potreba po obratu za njihovo vzdr\u017eevanje. V dru\u017ebi Ju\u017enih \u017eeleznic se tako odlo\u010dijo, da bodo v Mariboru zgradili delavnice za obnovo voznega parka in tako leta 1860 \u00bbzrastejo\u00ab delavnice, ki so vzdr\u017eevale in opremljale ves vozni park dru\u017ebe od Semmeringa, Trsta, Pulja, Reke in Beograda. Prav tako pa so prvo podjetje, ki je bilo zgrajeno izven mestnega jedra. Do 2. svetovne vojne so Ju\u017ene \u017eeleznice v svojih obratih zaposlovale 1200 ljudi. Zaposlovali so prete\u017eno kvalificirano delovno silo, ki je kasneje predstavljala strokovno osnovo za razvoj kovinske industrije. Poleg strojnih obratov pa so imeli \u0161e lakirnico, mizarske, kolesarske, tapetni\u0161ke, kova\u0161ke in klju\u010davni\u010darske obrate.<\/p>

Postopoma so se v Mariboru za\u010dele razvijati \u0161e druge industrijske panoge, kot so mlinska, kovinska, kemi\u010dna in lesarska industrija. Med najbolj prepoznavne in raz\u0161irjene panoge v Mariboru pa spada tekstilna industrija, kajti Maribor je bil v 20. stoletju sredi\u0161\u010de najve\u010dje tekstilne industrije v Jugoslaviji. Z delom v tekstilni industriji se je pre\u017eivljalo na tiso\u010de dru\u017ein in skoraj stoletje so utrip mariborskemu Melju, Pobre\u017eju in Taboru dajali prihodi in odhodi tekstilnih delavcev. Dnevno so tekstilne tovarne proizvedle toliko kilometrov tkanin, da bi z njimi lahko prekrili pot iz Maribora do Vrhnike (147 km). V Mariboru je bilo leta 1939 15 tekstilnih tovarn od 21 v Sloveniji in kljub temu da so se v mestu razvile predilnice, niso zadostovale potrebam tekstilne industrije in tako se je surov bomba\u017e uva\u017eal iz ZDA in Velike Britanije, bomba\u017ene preje pa iz Italije, \u010ce\u0161ko-slova\u0161ke in Avstrije.\u00a0<\/p>

Mesto se je zaradi pospe\u0161enega razvoja industrije za\u010delo naglo \u0161iriti, kar je mo\u010dno vplivalo tudi na podobo mesta. Za\u010deli so se graditi mostovi, ki so popolnoma spremenili srednjeve\u0161ko podobo mesta. Razvoj industrije pa je omogo\u010dal hiter gospodarski, populacijski in prostorski razvoj. Mesto se \u0161iri z naglico in s tem se pove\u010da tudi potreba po gradbenem materialu, nastane ve\u010d opekarn.\u00a0<\/p>

Razvoj za\u010dasno ustavi zlom dunajske borze leta 1873, kljub temu pa se dolo\u010deni obrati v mestu \u0161e vedno \u0161irijo. Med njimi je Scherbaumovo mlinsko podjetje, Franzov mlin in tovarna testenin, Gotzova pivovarna pa je ena najmodernej\u0161ih pivovarn na spodnjem \u0160tajerskem.\u00a0<\/p>

Razvoj gospodarstva se ponovno zaustavi med 1. svetovno vojno, tovarne obstojijo, delujo\u010da je \u0161e samo delavnica Ju\u017enih \u017eeleznic. Povojno stanje pa prinese nestabilnost na denarnem podro\u010dju, kar povzro\u010di propad \u0161tevilnih podjetij.\u00a0<\/p>

Po vojni mariborska agrarna okolica ostane brez avstrijskega tr\u017ei\u0161\u010da za svoje kmetijske izdelke, kajti ustvarile so se nove dr\u017eavne meje. Trgovina se je morala omejevati lokalno, na kar so vplivale tudi visoke prevozne tarife. Maribor pa kljub vsemu ni izgubil tujega kapitala, ki je prihajal iz Avstrije in \u010ce\u0161ke, kajti Maribor je bil lokacijsko v bli\u017eini carinske meje, zaradi \u010desar je bilo blago la\u017eje proizvajati na tr\u017ei\u0161\u010du samem kot pa pla\u010devati carino.\u00a0<\/p>

Postopoma za\u010dne propadati usnjarstvo, mlinarstvo in pivovarstvo, kajti doma\u010da in tuja konkurenca je bila premo\u010dna. Vodilni panogi postaneta tekstilna in kovinarska industrija. Za razcvet industrije poskrbi tudi izgradnja hidroelektrarne na Fali, ki pomeni zadostno dobavo elektri\u010dne energije, cenena in marljiva delovna sila z bogato obrtni\u0161ko tradicijo ter uspe\u0161na gospodarska politika Jugoslavije, ki z ugodno za\u0161\u010dito pridobi tuj kapital.\u00a0<\/p>

Za\u010detnika tekstilne industrije sta Schonsky in Lobl, ki leta 1921 na Ore\u0161kem nabre\u017eju ustanovita tkalnico in apreturo, ki jo kasneje poimenujejo Mariborska tekstilna tovarna \u2013 MTT. V tekstilne tovarne je bilo vlo\u017eeno ogromno \u010de\u0161kega kapitala, ki mu je sledil doma\u010d, nem\u0161ki in \u017eidovski.\u00a0<\/p>

Leta 1938 ima Maribor najve\u010d industrijskih obratov v Sloveniji. V 27 tovarnah je zaposlenih 6293 delavcev.\u00a0<\/p>

Med 2. svetovno vojno se kot nova panoga razvije kovinska industrija, najve\u010dje kovinsko podjetje so \u0161e vedno Ju\u017ene \u017eeleznice, ki dobijo periferen polo\u017eaj, zaradi \u010desar se lastniki niso zanimali za obnovo. Kljub vsemu pa \u0161e vedno zaposlujejo od 2100 do 2500 delavcev. V vsej kovinski industriji pa naj bi bilo zaposlenih nekje 3700 delavcev. Na osnovi povpra\u0161evanja pa se ponovno za\u010dnejo razvijati tovarne, ki so zaradi 1. svetovne vojne propadle, tako se ponovno vzpostavi proizvodnja v Tovarni umetnih brusov Swaty ter tovarni Zlatorog, ki se je razvila iz stare Brosove tovarne mila v Melju.\u00a0<\/p>

Maribor pridobi rafinerijo mineralnega olja, proizvodnjo \u017eganih in brezalkoholnih pija\u010d, proizvodnjo \u010dokolade, kanditov, pecilnega pra\u0161ka, kavnih nadomestkov in mesnih izdelkov, vendar vsi ti so bili manj\u0161i obrati.\u00a0<\/p>

Industrija se je zaradi pomanjkanja prostora za\u010dela \u0161iriti na izven mestna obmo\u010dja, ve\u010dina industrijskih obratov je bila locirana v meljski in tezenski industrijski coni, ob Tr\u017ea\u0161ki cesti in v bli\u017eini kolodvora na Studencih. Manj\u0161i obrati pa so bili razporejeni po starem delu mesta in zahodnem obrobju.\u00a0<\/p>

V 2. svetovni vojni se je industrija vklju\u010dila v nem\u0161ko proizvodnjo. Nemci v tezenskem gozdu za\u010dnejo graditi tovarno letalskih delov \u2013 TAM \u2013 ter hidroelektrarno Mariborski otok. Za\u010dnejo se \u0161iriti podjetja kovinske stroke, kot sta Metalna in Strojna. Maribor je bil med 2. svetovno vojno eno najbolj bombardiranih mest v Slovenij, bombni napadi so bili usmerjeni na \u017eelezni\u0161ki most in industrijske objekte v Melju, na Studencih in Teznu.\u00a0<\/p>

Prva leta po vojni potekajo v duhu obnove in nacionalizacije. V prvih dveh letih obnovijo ve\u010dino glavnih industrijskih objektov, za\u010dne se pospe\u0161eno obdobje nacionalizacije tovarn in veliko manj\u0161ih objektov iste oziroma podobne stroke so povezali v nova ve\u010dja podjetja. Nacionalizirali so 60 tovarn, ki so jih povezali v 35 novih podjetjih, v katera so vklju\u010dili tudi 11 industrijskih obratov iz okoli\u0161kih krajev, 11 obrtnih delavnic ter 5 tovarn, ki so bile ustanovljene med vojno.\u00a0<\/p>

Prva leta po vojni potekajo v duhu obnove in nacionalizacije. V prvih dveh letih obnovijo ve\u010dino glavnih industrijskih objektov, za\u010dne se pospe\u0161eno obdobje nacionalizacije tovarn in veliko manj\u0161ih objektov iste oziroma podobne stroke so povezali v nova ve\u010dja podjetja. Nacionalizirali so 60 tovarn, ki so jih povezali v 35 novih podjetjih, v katera so vklju\u010dili tudi 11 industrijskih obratov iz okoli\u0161kih krajev, 11 obrtnih delavnic ter 5 tovarn, ki so bile ustanovljene med vojno.\u00a0<\/p>

Posledice zdru\u017eevanja niso imele preve\u010d pozitivnega u\u010dinka, kajti obrati so bili razpr\u0161eni po celotnem mestnem prostoru, tako je bila proizvodnja organizirana na razli\u010dnih lokacijah \u2013 v 18 podjetjih se je proizvodnja odvijala na kar 56 razli\u010dnih lokacijah. Vse to pa je ote\u017eevalo komunikacijo, mo\u017enosti smotrne organizacije proizvodnega procesa so bile skoraj nemogo\u010de, vse skupaj pa je pove\u010dalo transportne stro\u0161ke.\u00a0<\/p>

K stagnaciji mariborskega gospodarstva pa pripomorejo \u0161e oddajanja akumulacije za razvoj manj razvitih krajev, \u010deprav so bile tovarne nujno potrebne modernizacije.\u00a0<\/p>

Do leta 1951 je v Mariboru razvitih trinajst industrijskih panog od dvajsetih v Sloveniji, med novimi panogami je vsekakor elektroindustrija. Po vojni tekstilno industrijo prehiti kovinarska industrija, vendar tekstilna industrija \u0161e vedno proizvede ve\u010d kot 50 % dru\u017ebenega proizvoda mesta, temu sledita lesna in kemi\u010dna industrija ter elektroindustrija. Za celotno industrijo pa velja, da ima ve\u010d kapacitet, kot jih izkori\u0161\u010da, strojni park je zastarel in nujno potreben obnove (obrabljenost je nad 50 %), elektri\u010dna energija niha v \u010dasu su\u0161e, pomanjkanje surovin in slaba kakovost ter ekonomska blokada v \u010dasu infobiroja pa ima negativen vpliv. Na produktivnost dela pa negativno vpliva tudi pomanjkanje kvalificirane delovne sile ter velik priliv nekvalificirane.\u00a0<\/p>

Zaradi prepre\u010ditve krepitve dr\u017eave se po letu 1951 sprejme Zakon o samoupravljanju, kljub temu pa dr\u017eava \u0161e vedno posega v gospodarstvo. Vendar se gospodarski rezultati kljub temu izbolj\u0161ajo, predvsem zaradi tr\u017enega sistema samoupravnega socializma.\u00a0<\/p>

Gospodarska reforma iz leta 1965 omogo\u010da uvoz tujega kapitala, ki omogo\u010di razvoj novih industrijskih panog in krajev, kar pa ima negativen vpliv na Mariborsko tradicionalno predelovalno industrijo, ki \u017ee tako ka\u017ee znake zaostajanja. Industrija v Mariboru zaostaja predvsem zaradi:<\/p>