{"id":828,"date":"2023-10-27T06:33:44","date_gmt":"2023-10-27T06:33:44","guid":{"rendered":"https:\/\/hostelpekarna.eu?p=828"},"modified":"2023-10-27T06:38:19","modified_gmt":"2023-10-27T06:38:19","slug":"zvonik-ki-bdi-nad-mestom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hostelpekarna.eu\/sl\/zvonik-ki-bdi-nad-mestom\/","title":{"rendered":"Zvonik, ki bdi nad mestom"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t<\/span>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

<\/p>

Srednji vek je znan predvsem po ognju. Zaradi ognja se je zna\u0161la ve\u010dina mest v hudi stiski, kajti, ko je enkrat zagorelo, je bilo po\u017ear zelo te\u017eko zaustaviti, preden je pogoltnil celotno mesto.<\/p>

Ve\u010dina stavb v mestih je bilo lesenih, hi\u0161e so bile zgoraj \u0161ir\u0161e kot spodaj, tako da so se slamnate strehe med seboj stikale, stavbe so bile tesno druga ob drugi in ulice so bile izredno ozke. Hi\u0161e, v celoti zgrajene iz kamna, so bile zelo redke.\u00a0<\/p>

Tako so slama in les, neprehodne ulice tvorile idealno prizori\u0161\u010de za ognjene viharje, ki so uni\u010devali cela mesta.\u00a0<\/p>

Mesta so zato razvila posebne stra\u017ee, ki so iz po\u017earnih stolpov ali cerkvenih zvonikov opazovale mesto in z zvonjenjem zvonov spro\u017eile alarm za po\u017ear.\u00a0<\/p>

Po\u017eari so se nekoliko umirili \u0161ele v 19. stoletju, ko so se za\u010dele graditi \u0161iroke ulice in le dvo- ali trinadstropne hi\u0161e. Nevarnost po\u017earov velikih razse\u017enosti pa je odpravila industrijska revolucija, ki je s seboj prinesla tudi razvoj po\u017earne opreme. V drugi polovici 19. stoletja so za\u010dele nastajati prve prostovoljne gasilske \u010dete. To so bili prvi zametki organiziranega in poklicnega varstva pred po\u017eari ter so nadomestili po\u017earne stra\u017earje.\u00a0<\/p>

Maribor je v svoji zgodovini do\u017eivel veliko po\u017earov, ohranjenih pa 6 poro\u010dil o po\u017earih, od katerih so se kar \u0161tirje za\u010deli na Koro\u0161ki cesti.\u00a0<\/p>

PRVI PO\u017dAR \u2013 1513<\/h5>

Po\u017ear je uni\u010dil veliko ve\u010dino mesta, med uni\u010denimi hi\u0161ami je bil tudi stari mariborski rotov\u017e. Dve leti kasneje so zgradili novega, ki v nekoliko spremenjeni podobi stoji \u0161e danes.<\/em><\/p>

DRUGI PO\u017dAR \u2013 6. 5. 1601<\/h5>

Po\u017ear je izbruhnil opoldne v hi\u0161i Ludvika Himelsteinerja na Koro\u0161ki cesti. Zaradi po\u017eara je pogorela ve\u010dina mesta, vklju\u010dno s cerkvenim zvonikom, rotov\u017eem in utrdbami.<\/em><\/p>

TRETJI PO\u017dAR \u2013 30. 4. 1648<\/h5>

Izbruhne v \u010cermoni\u017eevi hi\u0161i v Mali gosposki ulici med 6. in 7. uro zjutraj. V dveh urah je pogorelo skoraj celo mesto, s cerkvami, mestnimi vrati in rotov\u017eem vred. Pogorela so tudi skladi\u0161\u010da s hrano, razneslo je tudi skladi\u0161\u010de z municijo.\u00a0<\/em><\/p>

\u010cETRTI PO\u017dAR \u2013 27. 4. 1650<\/h5>

Izbruhne slabi dve leti po tretjem po\u017earu ob 18. uri zve\u010der v hlevu hi\u0161e Kri\u0161tofa Schalerja na Koro\u0161ki cesti. Podtaknil naj bi ga hudoben vojak, ki so ga kasneje na \u010ce\u0161kem usmrtili.\u00a0<\/em><\/p>

Maribor je od de\u017eelnih knezov pri\u010dakoval razumevanje, saj je v razmaku dveh let bil po\u017egan skoraj do tal. Denar so namesto za davke namenili za obnovo mesta in zato pri\u0161li v spor z de\u017eelnimi stanovi, ki so jim zaradi tega zaplenili mestno mitnino, ker je bilo mesto v ve\u010dletnem zaostanku s prispevki.\u00a0<\/em><\/p>

PETI PO\u017dAR \u2212 1. 8. 1700<\/h5>

Izbruhne med 18. in 19. uro zve\u010der v hi\u0161i Janeza Filipi\u010da na Koro\u0161ki cesti blizu mestnih vrat. Povzro\u010dil pa ga je komornik grofa Rosenbergerja, ki je streljal na lastovko in s tem za\u017egal slamnato streho. Pogorelo je skoraj celo mesto.\u00a0<\/em><\/p>

ZADNJI PO\u017dAR \u2013 1797<\/h5>

Zadnji po\u017ear je mesto prizadel najhuje in je izbruhnil nikjer drugje kot na Koro\u0161ki cesti v Straschillovi hi\u0161i \u0161tevilka 3.<\/em><\/p>

Raz\u0161iril se je po Splavarskem prehodu do mesarskih stojnic v vzhodnem delu Voja\u0161ke ulice ter uni\u010dil usnjarske delavnice na Usnjarski ulici, preden se je raz\u0161iril na \u017didovsko in Vetrinjsko ulico ter popolnoma uni\u010di ta del mesta.\u00a0<\/em><\/p>

Me\u0161\u010dani so za za\u0161\u010dito pred po\u017eari, okoli leta 1700 na Grajskem trgu, postavili Florjanovo znamenje, ki je zavetnik proti povodnji in po\u017earom.\u00a0\u00a0<\/em><\/p>

\u010cUVAJNICA<\/h4>

Cerkveni zvoniki so pogosto slu\u017eili kot opazovalnice pred po\u017eari. V Mariboru je v ta namen slu\u017ei zvonik stolne cerkve Janeza Krstnika. Na vrhu zvonika danes ne boste na\u0161li samo dih jemajo\u010dega razgleda pre\u010dudovitega Maribora, temve\u010d vas bo tam pri\u010dakalo majhno stanovanje, kjer je neko\u010d prebival po\u017earni opazovalec.\u00a0<\/p>

Opazovalnica na zvoniku je skupaj z organizirano po\u017earno obrambo delovala kot za\u0161\u010dita mesta pred po\u017eari. Po\u017earni opazovalec je mesto pod seboj opozoril o nevarnosti z udarci na zvonec.\u00a0<\/p>

Zadnja po\u017earna opazovalka Antonia Weiss je bila leta 1933 odpu\u0161\u010dena in s tem je bila opazovalnica zaprta vse do leta 2012, ko Pokrajinski muzej postavi v prostorih zvonika muzejsko zbirko, ki prikazuje dan v \u017eivljenju po\u017earnega opazovalca.\u00a0<\/p>

<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t
<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Tekst zbrala in uredila:\u00a0Eva Mataln\u00a0
Prevod:\u00a0Maja Miklavc & Miha Odar
Fotografije:\u00a0Igor Unuk<\/a><\/p>

Viri:<\/p>